Indivdualizem in enakost

Naše stališče do individualizma in enakosti



Kdor redno spremlja spletno stran in družbena omrežja Narodnega bloka, bo opazil, da smo velikokrat kritični do t.i. »splošne enakosti« in »modernega individualizma«. Glede na to, da lahko nekdo ob kritiki koncepta moderne enakosti in individualizma pomisli, da ne verjamemo v enake možnosti ali pa, da podpiramo kakšno totalitaristično obliko družbene ureditve, kjer morajo vsi misliti identično in kjer ni prostora za svobodo posameznikov, bi radi bolj podrobno opisali zakaj, ter v kakšnem kontekstu, smo kritični do teh dveh konceptov.

Nasprotno od tega, da podpiramo kakršenkoli totalitarizem, ali pa, da si želimo neke distopične prihodnosti, verjamemo, da sta ravno ta dva koncepta, torej neka splošna enakost in poudarjanje posameznika, danes predvsem orodji določenih lažnih elit, ki ravno z manipulacijo teh dveh konceptov odpirajo vrata novemu totalitarizmu. Ta totalitarizem ni odprt in grob, kot totalitarizmi preteklosti, temveč gre za vse večjo diktaturo, ki se skriva pod masko demokracije. Gre za t.i. »mehki« totalitarizem, ki se uvaja počasi z vse večjo represijo proti svobodi govora v imenu zaščite človekovih pravic in pravic posameznika, ter z centralizacijo Evropske unije, ki se z leti vse bolj vtika v notranje zadeve posameznih držav in ruši njihovo suverenost, saj je končni cilj lažnih elit v Bruslju popolna centralizacija in ustanovitev nove evropske superdržave z mešanim prebivalstvom, ki bo namesto nekim nacionalnim državam in kulturam, zvesto le globalistični ureditvi in lažnim vrednotam, ki jih le-ta servira množicam. Ravno tu pa pridemo do individualizma, saj prav ta predstavlja eno izmed teh novih vrednot.

Moderni individualizem, ki ga promovirajo liberalne elite je pravzaprav popolnoma površen, ali bolje rečeno, sprevržena oblika resničnega pomena tega izraza. Mi spoštujemo pravice posameznika in verjamemo v to, da mora imeti vsak posameznik možnost, da sam izoblikuje svojo osebnost. Vendar pa smo prav tako mnenja, da mora imeti vsaka konstrukcija temelje. Vsaka zgradba potrebuje temeljni kamen. Vsak hrast zraste iz želoda. Ta kamen in ta želod, torej neka osnova , ali predpogoj, za izgradnjo osebnosti in za rast posameznika, pa je tako biološka kot tudi kulturna. Vsakdo je že rojen z določenimi predispozicijami, ki jih je podedoval od svojih prednikov, obenem pa ga oblikuje tudi sredina v kateri živi. Potrebuje določene moralne smernice in vrednote, določeno kulturo, katere del postane tudi sam. Najboljša kulturna sredina v kateri se lahko posameznik razvije pa je tista, ki je v skladu z njegovimi biološkimi predispozicijami, oziroma kultura, ki odraža specifičnosti, značilne za njegove prednike in za njegov narod. Torej kultura, ki je homogena, ter predstavlja pravzaprav manifestacijo kolektivne etnične duše nekega ljudstva. Vsak zdrav posameznik mora občutiti določeno ravnovesje med svojo individualnostjo in kulturo kateri pripada. Prav tako se mora zavedati, tako lastnih pravic, kot tudi dolžnosti, ki jih ima do svoje narodne skupnosti, ki pa je pravzaprav ena večja razširjena družina.

Tukaj pa se pojavi prva težava modernega individualizma; ta namreč ne priznava potrebe po tem ravnovesju, temveč želi posameznika ločiti od njegove biološko kulturne identitete, ter ga »dvigniti« na raven celotnega človeštva. S tem želi posamezne etnične identite, in občutek pripadnosti le tem, predstaviti ne le kot odvečne, temveč celo kot nevarne, pod pretvezo, da so razni nacionalizmi v preteklosti pripeljali do vojn in morij. V resnici pa gre za to, da one predstavljajo prepreko in grožnjo kozmopolitskim idejam, preko katerih želijo globalisti pripraviti ljudi, da brez odpora sprejmejo njihovo oblast in vladavino.

Seveda ne zanikamo dejstva, da je bil tudi nacionalizem včasih v preteklosti delno razlog za razne vojne in poboje, vendar pa je šlo skoraj vsakič za manipuliranje s temi, sicer zdravimi nacionalističnimi občutki, ki pa so se zaradi vojnega hujskaštva prelevili v tipičen nacional šovinizem. Treba je omeniti tudi, da so bili ti hujskači velikokrat ravno mednarodni bankirji in elite, ki so si želeli vojne zaradi lastnih interesov, danes pa nam te iste elite pridigajo o združevanju človeštva in o multikulturalizmu, spet zaradi svojih lastnih interesov. Izpostaviti pa je treba tudi dejstvo, da so se v imenu »bratstva in enakosti« prav tako zgodili mnogi poboji in zločini, kot na primer tisti za časa t.i. »vladavine terorja« v obdobju francoske revolucije, ali pa za časa oktobrske revolucije, ki je bila le krvav uvod v krvavi totalitarizem, odgovoren za milijone mrtvih, da ne omenjamo raznih ameriških vojn na tujih tleh v imenu »svobode in demokracije«. Ideološka podlaga mnogih vojn, pobojev in zločinov nad civilisti je bila tako mnogokrat ravno internacionalna in egalitaristična, ne nacionalistična.

Če je prva težava modernega individualizma torej v zanikanju tega, da se lahko zdrav posameznik razvije le v sklopu določene narodne in kulturne skupnosti, kateri pripada, je druga težava v tem, da priznava le pravice posameznika, medtem, ko ob istem času zmanjšuje, ali pa popolnoma odpravlja, njegove dolžnosti do te narodne skupnosti.Tretja težava pa je v tem, da moderni individualizem spodbuja posameznika, da namesto, da bi mislil s svojo glavo, ter da bi se samoizpopolnjeval, s čimer bi se razvil tako v zdravega posameznika, kot tudi v koristnega člana skupnosti, izraža svoj individualizem predvsem na površju, oziroma na zunaj; torej s sprejemanjem nekih kvazi »alternativnih« življenskih stilov, ki odstopajo od tradicionalnih kulturnih norm zahoda, ali pa z groteskno telesno modifikacijo in z deviantnim obnašanjem.

S tem, ko postavlja posameznika na prvo mesto, ter ga »osvobaja« njegovih dolžnosti do širše skupnosti, oziroma ga prepričuje, da so tradicionalne vrednote in moralna prepričanja nekakšne obremenitve, ki pripadajo preteklosti, samo moralo pa zmanjšuje na preprosto načelo;»počni kar te je volja, dokler s tem ne kratiš osebne svobode drugemu posamezniku«, moderni individualizem opravičuje in odobrava celoten spekter nenaravnega, nihilističnega in samodestruktivnega obnašanja, med drugim tudi uporabo mamil, prekomerno pitje alkohola in večno iskanje spolnih užitkov, ki vodijo prav tako lahko v gnusno odvisnost. Moderna doba posamezniku, zato, ker ga želi ločiti od njegovih etničnih in kulturnih korenin, onemogoča naraven in zdrav razvoj. Prepričuje ga, da je predvsem materialno bitje, zmanjšuje pomen duhovnosti in moralnih vrednot, ter tako v njemu ustvarja praznino, ki jo želi velikokrat zapolniti z zgoraj omenjenimi samodestruktivnimi navadami, še bolj pa z nenehnim kupovanjem in kopičenjem stvari, ki mu omogočajo čim bolj udobno življenje. Seveda pa je za vse to danes potrebno predvsem veliko denarja, tako, da postane posameznik, ki ga je moderni individualizem »osvobodil« starih moralnih pravil, suženj denarja. Tako je ta lažni individualizem ključen za nastanek materialistične potrošniške družbe posameznikov, ki misleč, da so razsvetljeni, medtem, ko tonejo v najtemnejšo dobo človeštva, zavračajo svojo skupno etnokulturno identiteto; občutek pripadnosti določeni narodni, kulturni skupnosti nadomesti pripadnost raznim klubom, subkulturam in drugim ločenim skupinam znotraj družbe, tradicionalne vrednote pa nadomestijo neke kvazi vrednote liberalizma, ki posameznika spodbujajo v tej smeri individualizma in zavračanja njegove kulturne in biološke identitete.

Moderni individualizem se tako razkrije kot orodje globalistov, saj iz homogene družbe medsebojno povezanega prebivalstva v etničnem, moralnem in kulturnem smislu, ustvari razdeljeno družbo posameznikov, ki pa ne čutijo več skupnih vezi, temveč postavljajo lastne interese in interese raznih skupin, katerim pripadajo, nad interese domovine, vodi pa jih predvsem želja po materialnih dobrinah in ugodnem življenju. S tem, ko izpostavljamo individualizem seveda ne želimo zmanjševati vlogo multikulturalizma, ki je prav tako orodje globalistov; če individualizem uničuje in zastruplja narode v duhovnem smislu, jih le-ta uničuje v fizičnem. Moramo pa se zavedati, da ravno moderni individualizem, s tem, ko uničuje moralne vrednote in občutek nacionalne pripadnosti, omogoča množične migracije in rojstvo »multikulturne« družbe. Narod ločenih posameznikov, ki se ne počuti več povezanega s svojo nacionalno identiteto, bo lažje prepričati v neke zlagane prednosti sprejemanja množičnih migracij, mnogi pa so do teh vprašanj preprosto ravnodušni, saj se brigajo le zase in za lastno dobrobit v materialnem smislu, usoda njihovega naroda in generacij, ki bodo prišle za njimi pa jih ne zanima prav dosti. Ravno ta ravnodušnost pa je odraz liberalnega individualističnega razmišljanja, ki je izjemno nihilistično, škodljivo in sebično. V kontrastu s tem, pa homogen narod z visoko razvito nacionalno zavestjo ne bo nikoli sprejel vladavine nekih tujih mednarodnih elit, ter ne bo dovolil množičnega priseljevanja, temveč bo budno ščitil svoje meje, predvsem pa bo bolj zmožen prepoznati notranje vsiljivce, ki ga želijo, opletajoč s svojimi kačjimi jeziki, omamiti z lepimi besedami, da bi ga lako izkoriščali. Takšne škodljivce bo homogen narod hitro spregledal in izobčil. Če pa bo kateremu od bolj pretkanih vsiljivcev le uspelo omamiti ljudstvo pa bo to trajalo le kratek čas, dokler se ljudstvo ne bo zavedlo, da je bilo prevarano; takrat pa se bo vsem oderuhom in parazitom, ki so se hoteli mastiti na račun ljudstva, izredno slabo pisalo.

Ravno z namenom preprečevanja takšnih množičnih vstaj in uporov, ki so ponavadi le manifestacije kolektivne prebujene nacionalne zavesti, pa globalisti prepričujejo narode, ki si jih hočejo enkrat za vselej podrediti, da je etnična pripadnost le družbeni konstrukt, da smo vsi ljudje isti, da je največja vrednota svoboda posameznika in podobno, obenem pa z drugimi modernimi ideologijami, ki so usmerjene proti tradicionalnim vrlinam zahoda ustvarjajo prepire, delijo narod in zavajajo ljudi. Medtem pa odpirajo naše meje množičnemu priseljevanju, ter ustvarjajo novo multikulturno potrošniško družbo ločenih posameznikov brez oprijemljivih identitet. V tej družbi, ki ne bo etnično homogena, se jim, ko bo enkrat avtohtono prebivalstvo postalo manjšina v lastni domovini, ne bo več treba bati nacionalne revolucije ali upora, prav tako pa bodo z etnično mešanim prebivalstvom, lažje manipulirali. Individualizem tako danes predstavlja, namesto želje posameznika po samostojnosti, predvsem glavno sredstvo za razbijanje etnične homogenosti, nacionalne zavesti, pripadnosti določeni kulturi in enotnosti ljudstva.

Poleg tega individualizma naj bi bila danes eno glavnih načel in moralnih temeljev sodobne družbe enakost; enakost posameznikov, ljudstev, spolov itd... Dokler v Narodnem bloku verjamemo, da je enakost dobra in nujno potrebna za izgradnjo dobre družbe v smislu enakih možnosti vseh njenih državljanov, pa po drugi strani strogo nasprotujemo temu konceptu splošne enakosti , ali »istosti«, ki zanika tako raznolikost človeše vrste, kot tudi raznolikost posameznikov in različni vlogi, ki ju je narava dodelila spoloma. Ta liberalni koncept enakosti nas uči, da smo vsi ljudje enaki, ter tako celemu svetu vsiljuje svoje vrednote, ki jih predstavlja kot univerzalne in s tem primerne za vsako ljudstvo ( saj smo vsi enaki) , s čimer uničuje lokalne karakteristike raznolikih ljudstev, ter želi poenotiti vse kulture, kar pa pomeni pravzaprav izbris vseh razlik med njimi. Ali z drugimi besedami, uničenje raznolikih kultur, ki so vsaka odraz etnične duše določenega ljudstva, in vzpon ene svetovne monokulture, utemeljene na lažnih univerzalnih vrednotah enakosti. Ta koncept enakosti nas prav tako uči, da smo vsi posamezniki enaki, da je človek ob rojstvu le nepopisan list papirja, ter se bo razvijal predvsem v skladu s svojo okolico. Torej, vsakdo lahko postane novi Mozart ali Tesla, če se bo razvijal v primernem okolju. Mi seveda popolnoma zavračamo takšno enakost, ki zmanjšuje pomen prirojenih sposobnosti, genetike in podedovanih lastnosti. Kljub temu, da okolje seveda vpliva na razvoj človeka, je njegova prirojena narava v primerjavi z vzgojo in okolico v kateri odrašča, še vedno ključen faktor. Nekdo, ki bi lahko postal »novi Mozart« bo seveda potreboval primerno izobrazbo, vzgojo in tako dalje...po drugi strani pa nekdo, ki nima v sebi določenih talentov, niti s pravilno vzgojo in izobrazbo nikoli ne bo mogel doseči istih višin, kot nekdo, ki je bil rojen s temi talenti in karakteristikami, katere je dobil od svojih prednikov. Mi zato verjamemo, da posamezniki niso vsi enaki, vsakdo ima svoje karakteristike in talente, ki bodo, če jih bo izpopolnjeval služile tako njegovemo lastnemu razvoju, kot tudi razvoju celotnega naroda. Tu pa je seveda še »enakost« spolov, katero prav tako zavračamo, saj dokler verjamemo v enakopravnost spolov, ne moremo resno trditi, da sta spola »enaka«. Oba spola imata vsak svoje karakteristike, ter se medsebojno izpopolnjujeta. Liberalen koncept enakosti spolov pa je ženske prepričal, da se morajo odreči svoje ženskosti, medtem, ko moške prepričuje, da je njihova moškost »toksična«, ter s tem ustvarja pomehkužene generacije moških. Oba spola sta enakovredna saj so njune različne lastnosti enako pomembne za vzgojo otrok, za zdravo družbo in za ustvarjanje družine, ki je temelj vsake močne skupnosti in civilizacije. Enakost, kot jo razumejo liberalne in univerzalistične ideologije pa je popolnoma tuja naravi in njenim zakonom. Zato v praksi namesto napredka pravzaprav povzroča zaton določene narodne skupnosti, družbe ali civilizacije, saj je človek, tako kot vsa druga živa bitja, podložen železnim zakonom narave, ter jih mora ubogati in upoštevati.

Še enkrat, v Narodnem bloku spoštujemo posameznika in njegove pravice, ter se zavzemamo za družbo v kateri bodo imeli njeni prebivalci enake možnosti. Spoštujemo pluralnost karakterjev in talentov, saj vsakdo lahko najbolje služi tako sebi, kot tudi svoji etnokulturni skupnosti, če izpopolnjuje to kar mu je narava dodelila. Nasprotujemo pa izkrivljenim in nenaravnih konceptom moderne splošne enakosti, ki želi izbrisati različne karakteristike različnih narodov, da bi iz celotnega človeštva ustvarila neko globalno družbo »državljanov sveta«. V tem kontekstu postaneta tako individualizem, kot tudi enakost, le orožji globalističnih elit in kozmopolitskih idej, ki uničujejo resnično raznolikost človeštva in specifičnost karakterja, za voljo univerzalizma in ustvarjanja ene brezoblične človeške mase, brez pluralnosti kultur, narodov in identitet. Takšen svet bi odgovarjal mednarodnim elitam in njihovemu kapitalu, bi pa z izgubo bogate raznolikosti človeške vrste, postal toliko bolj pust, siv in enoličen.