Amerika

Konec ameriškega stoletja – svoboda sveta?



Če kaj postaja jasno z razvojem krize virusa Korona, je to verjetno to, da se bližamo koncu ameriškega stoletja, oziroma bolj natančno, stoletju ameriško-globalističnega imperializma. Združene države Amerike so namreč pod močno kontrolo globalistično finančne oligarhije, ki si želi podjarmiti celoten svet.

Zakaj je to za svet neto dobiček, bomo pojasnili v nadaljevanju. Najprej moramo sploh dokazati, da ameriški imperializem resnično obstaja, oziroma pojasniti kaj ameriški imperializem sploh je. Ameriški imperializem je oblika svetovne ureditve v kateri Združene države Amerike s svojo politično, gospodarsko, vojaško in kulturno močjo obvladujejo večino sveta. Glede na svojo velikost imajo neproporcionalen vpliv v svetovnih aferah. Ponekod ta nadzor izvajajo vojaško, denimo množica vojn na Bližnjem vzhodu, drugod kulturno, npr. vpliv Hollywood-a in ameriških medijev, spet v tretjih predelih sveta gospodarsko, kar pomeni predvsem z močjo finančnega kapitala, špekulativnega kapitala in vpliva na finančne trge, in nazadnje politično, z zalednim lobiranjem, prepričevanjem, pritiskanjem in podkupovanjem. Ameriški imperializem je vstal takoj po sestopu britanskega imperija, ki je v svojih najboljših časih neposredno obvladoval eno četrtino sveta. V precejšnih ozirih je ameriška imperialna moč podobna britanski, npr. da je usmerjena v širjenje svojega vpliva globalno, ne pa zgolj v neposredni okolici, v drugih ozirih pa so Američani moč svojega predhodnika celo presegli. Britanski imperij, na primer, nikoli ni bil tako močno kapitalsko vpet v druge države, kot ameriški. Ogromne svetovne korporacije so od ameriškega kapitala odvisne, saj takega obsega financiranja ne morejo dobiti nikjer drugje, zato se zatečejo k ameriškim bankam tipa Goldman Sachs, JP Morgan, itd.. Ta in drugi podobni prijemi dajejo ZDA ogromno moč nad korporacijam in kapitalskim svetom, četudi te niso neposredno v njihovi lasti, temveč so v večinskem lastništvu npr. evropskih držav ali Koreje ali Japonske.

Kljub temu, da je britanski imperij neposredno obvladoval več držav kot ameriški, ima pa ameriški imperializem ogromno – verjetno veliko več posrednega vpliva. To ni zgolj kapitalski vpliv, torej zagotavljanje finančnih sredstev svetovnim korporacijam. Govorimo tudi o kulturnem vplivu, ki ga nad ljudmi posameznih narodov izvaja izvoz množične kulture, ustvarjene v nekaterih ameriških industrijah. Tu bi ponovno izpostavil Hollywood, in pa prehrambeno industrijo, industrijo socialnih omrežji in pornografsko industrijo. S temi vplivi ameriški imperij oblikuje svet po svojih pogledih, dokler se le da, posredno in miroljubno. Če v svetu obstaja tako velik in močan institucionalni igralec kot so ZDA, to svetu preprečuje razvoj po principih samo-determinacije posameznih narodov in ljudstev, saj tempo želi diktirati najmočnejši igralec. Ko pa posredni in miroljubni prijemi ne zadoščajo, se ZDA ne boji uporabe sile za dosego svojih ciljev. Tu gre za uporabo politične sile – na primer pritiski na vlade in posamezne politike, uporabo ekonomske sile – na primer s sankcijami in ekonomskim embargom ter na zadnje celo uporabo vojaške sile, kot je videno v množici vojn na Bližnjem vzhodu.


Poleg moči kapitalskih in kulturnih vplivov je močno orodje ameriškega imperializma tudi špekulativni kapital na finančnih trgih. Ta gembling bogatih je postal najvišji cilj in vrednota večine svetovnih podjetji in korporacij. Torej kot reveži vrtijo (oz. porabljajo) denar v igralnicah, tako bogata podjetja in korporacije vrtijo (oz. zopet – porabljajo) denar na finančnih trgih. Torej namesto, da bi podjetja zadovoljevala tradicionalne deležnike, kot so kupci, poslovni partnerji, zaposleni, itd., veliko pozornosti in velike vložke namenjajo finančnim trgom, na katerih iščejo hitri dobiček (a pogosto dobijo zgolj hitro izgubo). In jasno – kot velja pri igralnici, tako velja tudi pri finančnih trgih – hiša vedno zmaga. Hiša je v temu primeru ameriški vpliv na finančni trg in moč ameriškega špekulativnega kapitala, v lasti ameriških korporacij in velikih igralcev na finančnih trgih, ki ne igrajo po pravilih gemblinga, ampak s svojo močjo in notranjim trgovanjem prikrajajo finančne trge, jih rušijo in spreobračajo trende v svoj prid. Pa da sploh ne omenjamo neposrednih vplivov kvantitativnega popuščanja ameriške centralne banke Fed.

S porazom ameriške imperialne moči, ki bo lahko posledica virusa Korona (in tudi leta ležernega ameriškega odnosa do denarja), smo prepričani, da bo svet neto v dobičku oz. plusu. Države bodo bolj izrazito sposobne samo-determinacije, upanje pa tudi obstaja, da se bo svet na geopolitični ravni oblikoval multipolarno. To bi pomenilo, da ne bi obstajal zgolj en center moči – en imperij, temveč bi bilo centrov moči več. Taka ureditev samodejno pomeni manj prikrajanja, manj parazitiranja, manj manipuliranja, zaradi obstoja bolj konkretnih mej, do katerih posamezni centri moči lahko segajo. Nadalje bi bil to hud udarec globalizmu, saj bi vsak izmed centrov moči moral poskrbeti za lastno infrastrukturo, da ne bi prišlo medsebojne prikrajšanosti. Obstaja torej resno upanje in možnost, da bo svet po virusu bolj uravnotežen in posledično do posameznih narodov ter ljudstev sveta bolj pravičen.